Biomasa energijskih rastlin: Primeri študij

Trdna biomasa

Vsebina

Lesna biomasa

1 Je to zame?

2 Uvod

3 Vrste ogrevalnih sistemov v gospodinjstvih

4 Koliko stane?

5 Kakšne so prednosti?

6 Vodič po korakih

7 Primeri šrudij

Biomasa energijskih rastlin
8 Je to zame?

9 Uvod

10 Koliko stane?

11 Kakšne so prednosti?

12 Vodič po korakih

13 Primeri študij

14 Zakonodaja in finančna orodja

15 Viri

Biomasa energijskih rastlin: Primeri študij

Uporaba slame za kogeneracijo, Danska

Zgradili so sistem kogeneracije, ki za proizvodnjo elektrike in toplote uporablja izključno slamo. Letno porabijo okoli 27.000 ton slame.

ftp://erg.ucd.ie/public/pdfiles/res/case_studies/bm_03.pdf

Kogeneracija v Grenaa, Danska

To kogeneracijsko sistem sestavlja kotel z zgorevanjem v vrtinčni plasti, parna turbina in sistem za nalaganje goriva. Letno porabijo 69.000 ton slame in 38.000 ton premoga.

http://www.lior-int.com/biomass/biomasscs4.htm

Biomass straw fired boiler plant in Przechlewo, Poland

Kotlovnica v Przechlewo deluje od leta 2001 in je trenutno največje sistem na biomaso na Poljskem.

Vgradili so kotel na slamo, s katerim so zamenjali star kotel na premog, ki je bil neučinkovit in je imel velike emisije v ozračje.

Letno porabijo 2.500 ton slame, katere cena za tono znaša €32.

http://www.managenergy.net/products/R422.htm

Kotlovnica na slamo v Nakskov, Danska

Leta 1957 so v mestu Nakskov zgradili kotlovnico za daljinsko ogrevanje na olje.

Kotlovnico je zgradilo in jo ima tudi v lastništvu združenje prebivalcev mesta, izgradnjo pa je podprla tudi občina. Vgrajeni so bili štirje kotli s skupno močjo 20 MW.

Leta 1984 so v zahodnem delu mesta zgradili še dva dodatna kotla (3 MW in 4MW) na pelete iz stisnjene slame. Po enem letu delovanja so zaključili, da je izdelava peletov predraga. Kotla so zato zamenjali s kotlom na premog.

Združenje je imelo zelo slabe ekonomske rezultate in so bili prisiljeni sistem ustaviti ali prodati občini.

Odločili so se, da bodo kotel na premog zamenjali z kotlom na slamo moči 6 MW in dodali še dve kotla na premog. Leta 1996 so tudi ta dva kotla na premog zamenjali s kotlom na slamo moči 8 MW. Poleg tega so vgradili tudi 20 MW na utekočinjen naftni plin.

http://www.managenergy.net/products/R415.htm

Letalska baza Såtenergi - 4 MW kotlovnica na slamo, Sweden

Letalska baza letno porabi letno 20 GWh toplote, ki jo dobi z daljinskim ogrevanjem. Gorivo dobavlja 40 lokalnih kmetov, ki so lastniki 9% deleža letalske baze.

Sistem je bil izgrajen leta 1993. Stroški investicije so znašali 1,4 milijona evrov. Letni dobiček se je z 75500 evrov leta 1996 zvišal na 198900 evrov leta 2001. Zaradi zmanjšane porabe kurilnega olja so se zmanjšale tudi emisije žveplovega in ogljikovega dioksida.

Ker je vir energije zagotovljen na lokalnem območju, so stroški prevoza minimalni, pepel pa se uporablja na polju kot gnojilo.

http://www.managenergy.net/download/nr80.pdf