|
Energijske rastline in ostanki poljščin
Energijske rastline
Določne rastline lahko gojimo samo z namenom zagotavljanja vira energije.
Te rastline so:
- Rastline, ki vsebujejo olja, kot so sončnice in oljna repica, ki v semenu vsebujejo veliko olja, ki ga lahko pridobimo kemično ali mehansko
- Rastline, ki vsebujejo sladkor, kot so pesa za krmo; korenino rastline zmehčamo v kašo in nato s postopkom fermentacije in destilacije izdelamo alkoholna goriva.
- Rastline na osnovi ogljikovihhidratov, kot so žitarice ali krompir, kjer škrob pred fermentacijo s hidrolizo najprej pretvorimo v sladkor.
- Travne rastline, kot so trsje, ki ga lahko žanjemo vsako leto pred zimo in uporabimo za kurjenje v peči
- Drevesa v obliki običajnih gozdov ali hitro rastočih dreves.
Ostanki poljščin
|
Poljščine tradicionalno gojimo za proizvodnjo hrane in pridelavo vlaken. Po žetvi želenega dela rastline ostanek rastline navadno zavržemo (npr. žitna stebla). Lahko pa jih tudi zbiramo in uporabimo za proizvodnjo toplote, npr. z direktnim zgorevanjem v kotlu ali za proizvodnjo bio-plina.
Ker so ostanki poljščin brezplačen vir, jih najdemo v veliko različnih komercialnih aplikacijah. Kljub temu je treba upoštevati tudi stroške pobiranja, transporta in skladiščenja.
Ostanki poljščin so poceni, vendar pa so stranski produkt, in so na voljo samo ob času žetve. Delovanje sistema, ki poleg energijskih rastlin vključuje tudi ostanke poljščin, je cenejše in zanesljivejše.
Ostanki poljščin vključujejo:
- Ostanke stebel in bilk
- Ostanke olj
|
|
 Več o tehnologiji
Več o idealni energijski rastlini
Aplikacije z lokalnim in daljinskim ogrevanjem
|
Najbolj razširjena uporaba biomase kot energenta je proizvodnja toplote za ogrevanje kmetij in vasi.
Toplota nastaja z zgorevanjem poljskih odpadkov v posebnih kotlih.
Za kotle na biomaso na kmetijah je značilno, da kot gorivo uporabljajo bale, ki jih postopoma nalagamo v peč.
Za daljinsko ogrevanje se uporabljajo kotli večjih moči, kjer cela bala gori na enkrat.
|
|
Pri sistemu daljinskega ogrevanja se za prenos toplote do odjemalcev uporablja zelo dobro izoliran cevovod s toplotnimi števci pri vsakem odjemalcu. Toplotni števci štejejo količino porabljene toplote, podobno kot merimo porabo elektrike z električnim števcem.
Kogeneracija oz. soproizvodnja elektrike in toplote
Ker je toploto težko uporabiti v večjih količinah preko celega leta, je smotrno preučiti možnost proizvodnje elektrike, še posebej če imamo na voljo zadostne količine ostankov poljščin. Elektrika je zelo uporabna oblika energije v primerjavi z toploto – enostavno jo lahko prenašamo na velike razdalje in uporabimo za različne aplikacije.
Ker pri proizvodnji električne energije zavržemo velike količine toplote, jo proizvajamo učinkoviteje s kogeneracijskimi sistemi ali sistemi za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote.
Velikost kogeneracijskih sistemov, ki so dovolj učinkoviti, se zmanjšuje. Sistemi, ki kot gorivo uporabljajo ostanke poljščin ali energijske rastline, imajo nazivno moč nod 25 kW naprej, za nekatere aplikacije pa celo 15 kW. |
|
