Ogrevanje z lesom v gospodinjstvih predstavlja še vedno največji delež pri uporabi obnovljivih virov v EU. Na nobenem drugem področju uporabe biomase v zadnjih 10h letih ni bilo tako velikega napredka kot ravno na področju ogrevalne tehnike.
Emisije modernih kotlov na biomaso so se znižale za dva velikostna razreda, na vrednost pod 100mg CO/m3, njihova učinkovitost pa se je povečala iz 55% na 90% ali celo več.
Danes je ogrevanje z lesom najbolj učinkovita in konkurenčna rešitev za ogrevanje, saj je cena ostalih goriv za ogrevanje stanovanj precej višja.
Možnih je več različnih načinov ogrevanja stanovanj oziroma generatorjev toplote v teh sistemih: lončene peči, kotli na polena, kotli na sekance in kotli na pelete.
Zaradi vedno boljše toplotne izolacije in se je letna poraba goriva precej zmanjšala. S tem pa so se zmanjšali tudi stroški prevoza goriva in potreben prostor za skladiščenje, kar je bila glavna slabost ogrevanja z gorivi iz biomasa. Več o tipih ogrevalnih sistemov na les
Lončene peči
Lončene peči so bile najbolj učinkovit tradicionalen način ogrevanja na polena, vendar pa so se danes zaradi tehnološkega napredka izboljšale zasnova in učinkovitost ter znižale emisije. Delovanje lahko poenostavimo tudi z električnim vžigom.
Lončene peči so v Avstriji najbolj priljubljene kot vir dodatnega ogrevanje in odlična rešitev za energijsko varčne hiše. Njihova cena je zelo odvisna od izvedbe peči, vendar pa so v splošnem dražje kot kotli na polena in morajo biti v stavbo vgrajene kot del celote.
Kotli na pelete
Ker so lesni peleti bolj homogeni z visoko kurilnostjo, so kotli lahko enostavnejše izvedbe in zato tudi cenejši kot kotli na polena. Potreben prostor za shranjevanje goriva je manjši kot pri polenih, ogrevanje pa je tako enostavno kot pri kotlih na kurilno olje.
Kotli na pelete se v zadnjem času, izmed vseh tehnologij uporabe biomase, najhitreje razvijajo. Pelete pa lahko uporabimo tudi v pečeh, ki so presej cenejše od kotlov in jih lahko uporabimo kot poceni dodatno ogrevanje v primerjavi z elektriko ali fosilnimi gorivi.
Cena kotlov na pelete je trenutno okoli 7500 €, cena peči na pelete pa okoli 2500 €. Cena peletov v Avstriji znaša približno 30 €/MWh. V zadnjem času se na trgu pojavljajo tudi kotli, v katerih lahko kurimo pelete ali polena.
Kotli na polena
Zgorevanje lesa se odvija v dveh fazah: prva je uplinjanje, druga pa izgorevanje pri visokih temperaturah v posebno oblikovani komori.
Da zagotovimo čim bolj čisto zgorevanje, to je s čim večjim izkoristkom in čim nižjimi emisijami, večina izdelkov vsebuje senzorje, ki merijo vsebnost kisika v dimnih plinih. Na ta način lahko ugotovimo ali je zgorevanje blizu popolnega in po potrebi nastavimo optimalno količino sekundarnega zraka za zgorevanje.
Kotel na polena običajno deluje s polno močjo, pri čemer so pogoji gorenja najboljši. Takrat segrevamo hranilnik toplote z vodo, s katerim zagotovimo toploto, tudi ko kotel ne deluje. V primeru ko imamo vgrajene tudi sprejemnike sončne energije, lahko hranilnik toplote uporabimo tudi v ta namen. Najnovejši modeli kotlov na polena ne potrebujejo več dodatnega hranilnika toplote, saj lahko skoraj z enakimi emisijami obratujejo tudi pri 30% nazivni moči.
Povprečna cena kotla s hranilnikom toplote za enodružinsko hišo je približno 6000 €. Cena goriva, ki ga lahko hranimo tudi zunaj, pa okoli 25 €/MWh.
Kotli na lesne sekance
Kotli na lesne sekance so v večini primerov primerni le za večje moči, to je nad 15 kW. To je zaradi relativno velikih lesnih sekancev (v primerjavi s peleti) in neenakomerne vsebnosti vlage v gorivu. Zaradi tega mora biti izgorevanje intenzivno in dokaj hitro, da zagotovimo optimalen izkoristek. Taki kotli so primerni za velike hiše, mala in srednje velika podjetja.
Prednost uporabe lesnih sekancev (in tudi peletov) je v avtomatskem sistemu za nalaganje, ki omogoča popolnoma avtomatsko delovanje, podobno kot pri oljnih ali plinskih kotlih.
Najboljši kotli na lesne sekance so opremljeni z sistemom za spreminjanje moči kotla, ki se prilagaja glede na trenutne potrebe. Taki kotli ne potrebujejo dodatnega hranilnika toplote. Slabost lesnih sekancev je, da zalogovnik goriva zasede precej prostora.
Zaradi možnosti različne vlažnosti goriva potrebujejo kotli na lesne sekance bolj izpopolnjeno regulacijo. Zaradi goriva, ki ni enake strukture in velikosti, mora biti podajalni mehanizem za nalaganje bolj robusten (in dražji).
Tako so kotli na lesne sekance precej dražji in tudi precej bolj enostavni za uporabljanje kot kotli na polena. Primerni so tam, kjer so potrebe po toploti velike in bi za nalaganje kotla na polena porabili preveč časa. Povprečna cena kotla za enodružinsko hišo znaša 11.000 €. Cena lesnih sekancev pa 20-25 €/kWh.
Lesni sekanci so še posebej zanimivi kadar ima uporabnik lasten vir lesne biomase, zato jih velikokrat uporabljamo v kmetijski, gozdarski in lesni industriji, kjer so lesni sekanci stranski produkt, in tako za uporabnika brezplačni.
Z daljinsko ogrevanje lahko uporabljamo srednje in velike kotle.
Za industrijske aplikacije lahko uporabimo parne kotle, z nizkim ali srednjim tlakom, na lesne sekance namesto na olje.
Več o drugih tipih kotlov na lesno biomaso
|