Vsebina

Lesna biomasa
1		Je to zame?
2		Uvod
3		Vrste ogrevalnih sistemov v gospodinjstvih
4		Koliko stane?
5		Kakšne so prednosti?
6		Vodič po korakih
7		Primeri šrudij
Biomasa energijskih rastlin
8		Je to zame?
9		Uvod
10		Koliko stane?
11		Kakšne so prednosti?
12		Vodič po korakih
13		Primeri študij
14		Zakonodaja in finančna orodja
15		Viri

Lesna biomasa: Uvod

Lesna biomasa se danes najpogosteje uporablja za ogrevanje stanovanjskih stavb ali daljinsko ogrevanje.

Za ogrevanje stanovanjskih stavb najpogosteje uporabljamo kotle na lesno biomaso manjših moči.

Večina ogrevalnih sistemov na lesno biomaso uporabljajo konvencionalno gorivo v obliki polen, čeprav so najbolj primerno gorivo za tako uporabo lesni peleti.

Daljinsko ogrevanje vključuje kotle z večjo močjo, ki uporabljajo odpadno lesno biomaso v obliki sekancev.

Najbolj enostaven način proizvodnje toplote iz biomase je kurjenje oziroma proizvodnja toplote s zgorevanjem. Druge tehnologije za pretvarjanje biomase v toploto pa vključujejo uplinjanje.

Biomaso lahko uporabimo tudi za proizvodnjo električne energije s kurjenjem, uplinjanjem in dodajanjem fosilnim gorivom.

Kurjenje ali zgorevanje: biomaso kurimo v kotlu in proizvedemo paro z visoko temperaturo in tlakom, ki jo nato vodimo v parno turbino, ki je priključena na generator električne energije.

Uplinjanje: biomaso, kot je npr. les in lesni odpadki se pretvori v plin. Plin nato očistimo in z njim poganjamo kombinirane plinske in parne turbine, motorje z notranjim zgorevanjem ali za direktno kurimo v kotlih namesto zemeljskega plina.

Delna zamenjava fosilnih goriv: del premoga zamenjamo z lesno biomaso. Delna zamenjava  goriv je najcenejše, saj ne zahteva nobenih dodatnih sprememb v sistemu.

Več o lesni biomasi

Vrste lesne biomase

Les je nosilec energije, je shranjena solarna energija in je trenutno poleg vodne energije najpomembnejši vir med obnovljivimi viri energije.

Gorivo iz lesa je lahko v treh glavnih oblikah: polena – tradicionalno gorivo, sekanci in peleti. V manjših količinah tudi kot šota (na Švedskem, Finskem, Irski in Škotskem).

Lesni sekanci

Izraz lesni sekanci opisuje mehansko izdelani koščke lesa, velikosti od 1 do 100mm. Lesne sekance pridobimo z drobljenjem gozdnih ostankov, odpadkov v  lesni industriji, drv in lesa iz proizvodov, po preteku življenjska doba (gradbeni materiali, pohištvo, embalaža itd.).

Energijskih rastline in grmovje se lahko prav tako uporablja za izdelavo lesnih sekancev.

Več o lesnih sekancih

Lesni peleti

Lesni peleti so narejeni iz stisnjene žagovine, ostružkov in drugih ostankov lesne industrije. V drobilnici se material osuši in stisne v majhne koške enakih dimenzij, ki so čisti, prijetnega vonja in gladki na dotik.

Lesni peleti so valjaste oblike, ker so izdelani na osnovi stiskanja skozi rešeto z okroglimi luknjami premera 4-10mm.

 Več o lesnih peletih

Šota

Šota je gorivo na meji med biomaso in premogom. Ne moremo je smatrati kot obnovljiv vir energije, poleg tega pa je v določenih državah obravnavana kot ogrožen biološki habitat, in je kot gorivo prepovedana. Kljub temu pa so se v nekaterih državah dogovorili, da se emisije pri zgorevanje šote ne smatrajo kot dodaten vir CO2 v ozračje. V splošnem lahko šoto uporabljamo na enak način kot biomaso v obliki polen. Tradicionalno se uporablja za kurjenje v zastarelih in neučinkovitih napravah, zaradi česar so izkoristki v primerjavi z novejšimi zelo nizki, poleg tega pa se zaradi nepravilnega gorenja v ozračje sproščajo tudi drugi nevarni plini.

Na primer, običajni odprti kamin v prostor prenese le 15% energije shranjene v gorivu, novejše peči na polena pa približno 80%.